»𝐙𝐦𝐚𝐧𝐣𝐬̌𝐚𝐣𝐦𝐨 𝐧𝐞𝐞𝐧𝐚𝐤𝐨𝐬𝐭𝐢 – 𝐩𝐨𝐝𝐩𝐫𝐢𝐦𝐨 𝐝𝐨𝐣𝐞𝐧𝐣𝐞«
Dojenje je ključnega pomena za preživetje in zdrav razvoj otroka. Kljub temu se številne doječe družine soočajo z ovirami, ki onemogočajo dojenje. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, ki deluje pri UNICEF-u Slovenija, pri nas organizira številne pobude, katerih cilj je povečanje pogostnosti dojenja. Med njimi je tudi projekt 𝐃𝐨𝐣𝐞𝐧𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐳𝐧𝐚 𝐦𝐞𝐬𝐭𝐚, v okviru katerega so
letos izdali navodila za dojenje v slovenskem, albanskem in bosanskem jeziku.
Materino mleko vsebuje ključne sestavine za zdrav razvoj in zaščito otroka pred boleznimi ter je varen, hranljiv in trajen vir dobre prehrane za otroke v začetku življenja. Kljub znanim koristim pa na milijone otrok po svetu v prvih šestih mesecih življenja še vedno ni izključno dojenih, zaradi česar so v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni in celo smrt, ter za manjše učne sposobnosti in zdravstvene zaplete.
𝐊𝐥𝐣𝐮𝐜̌𝐧𝐢 𝐬𝐭𝐚𝐭𝐢𝐬𝐭𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐩𝐨𝐝𝐚𝐭𝐤𝐢:
- Na globalni ravni je izključno dojenih 48 % dojenčkov, mlajših od šest mesecev, kar je blizu cilju 50 % do leta 2025.
- V zadnjem desetletju se je stopnja izključnega dojenja na globalni ravni povečala za 11 odstotnih točk, kar je izjemen napredek, a izzivi ostajajo. Ovire, kot so škodljivo trženje nadomestkov in pomanjkanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, je treba odpraviti.
- Zaradi nezadostnega dojenja na globalni ravni vsako leto umre 16 % otrok, medtem ko podhranjenost prispeva k 45 % smrtnih primerov med otroki. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, ki mu sledi nadaljevanje dojenja z dopolnilno prehrano do drugega leta starosti ali dlje, je ključnega pomena za zaščito dojenčkov in majhnih otrok pred podhranjenostjo.
- Če bi bili vsi otroci v starosti do 23 mesecev optimalno dojeni, bi lahko vsako leto rešili več kot 820.000 življenj po vsem svetu.
- V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je le 2-3 odstotke.
- V Sloveniji se pogostnost dojenja po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica (od tega je le 5 % izključno dojenih), 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina.
- V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev.
Pogostnost dojenja v lokalnem okolju si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazna mesta. Projekt pri nas izvajata UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z Ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira.
𝐕 𝐩𝐞𝐭𝐢𝐡 𝐥𝐞𝐭𝐢𝐡, 𝐨𝐝𝐤𝐚𝐫 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐢, 𝐣𝐞 𝐯 𝐧𝐣𝐞𝐦 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐥𝐨 𝐬̌𝐞𝐬𝐭 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧 – 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐣 𝐆𝐫𝐚𝐝𝐞𝐜, 𝐌𝐢𝐬𝐥𝐢𝐧𝐣𝐚, 𝐍𝐨𝐯𝐨 𝐦𝐞𝐬𝐭𝐨, 𝐊𝐫𝐚𝐧𝐣, 𝐊𝐨𝐩𝐞𝐫 𝐢𝐧 𝐑𝐚𝐯𝐧𝐞 𝐧𝐚 𝐊𝐨𝐫𝐨𝐬̌𝐤𝐞𝐦. 𝐏𝐫𝐯𝐞 𝐭𝐫𝐢 𝐬𝐨 𝐩𝐫𝐢𝐝𝐨𝐛𝐢𝐥𝐞 𝐧𝐚𝐳𝐢𝐯 𝐃𝐨𝐣𝐞𝐧𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐳𝐧𝐨 𝐦𝐞𝐬𝐭𝐨.
V času svetovnega tedna dojenja – tako avgusta kot oktobra – bodo v Dojenju prijaznih mestih in nekaterih zdravstvenih organizacijah organizirani dogodki v podporo dojenju.
