POMEN IN VLOGA GASILSTVA V SISTEMU ZAŠČITE IN REŠEVANJA Področje varstva pred požarom ureja Zakon o varstvu pred požarom (UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007). Varstvo pred požarom obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.
Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Za zagotovitev ciljev je potrebno ustrezno načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom, odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja ter učinkovito gašenje požara. Prav tako je potrebno zagotoviti varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja, škodljive posledice požara ali eksplozije pa preprečiti ali vsaj zmanjšati.
Med dejavnosti in ukrepe, ki jih ureja področje varstva pred požarom spadajo raziskovanje, izobraževanje, usposabljanje, načrtovanje ukrepov, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in drugo.
Dejavnosti varstva pred požarom se opravljajo kot neobvezna ali obvezna javna služba na državnem in lokalnem nivoju.
Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da v največji možni meri preprečijo nastanek požara oziroma, da ob požaru omejijo njegovo širjenje. Delimo jih na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
Med preventivne ukrepe spadajo vsi gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara in ob njegovem nastanku zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
Aktivni ukrepi so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara (npr. sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru).
Programiranje in raziskovanje:
Do sedaj se je največ raziskovalnih nalog nanašalo na prostorske, gradbene in tehnične ukrepe z vidika varstva pred požarom . Tudi v prihodnje bo potrebno veliko skrb posvetiti zlasti izboljšanju ukrepov za zaščito, preprečevanje in širjenje požarov ter razvoju sodobnih metod in tehnologij za povečanje požarne varnosti.
Razvojno in raziskovalno delo s področja varstva pred požarom se deloma financira s sredstvi Uprave RS za zaščito in reševanje, največji delež pa je zagotovljen iz sredstev požarne takse. Za načrtovanje uporabe teh sredstev je na ravni države zadolžen Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, ki ga imenuje vlada. V odbor so, poleg predstavnika Uprave RS za zaščito in reševanje, vključeni predstavniki prostovoljnih in poklicnih gasilcev, člani s področja raziskovalne, zavarovalniške, šolske in gospodarske dejavnosti.
Izobraževanje in usposabljanje
Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem in visokošolskem izobraževanju. V okviru meseca požarne varnosti po šolah potekajo številne dejavnosti, ki prikazujejo nevarnost požarov in pravilno ukrepanje v primeru izbruha požara.
Zakonodaja predpisuje, da morajo biti tudi vsi zaposleni usposobljeni za varstvo pred požarom, za kar mora poskrbeti delodajalec, zlasti ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, razporeditvi na drugo delo ali ob spremembi oziroma uvajanju nove tehnologije.
Slovensko prostovoljno gasilstvo je nacionalno bogastvo in fenomen, ki je v svetu redkost.
Operativna organiziranost gasilskih enot mora zagotavljati stalno operativno pripravljenost gasilskih enot za izvajanje javne gasilske službe. Usklajena mora biti z merili za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot. Pri tem moramo vztrajati na njihovi ustrezni kadrovski popolnitvi in opremljenosti. Gasilske enote, ki kadrovsko ne izpolnjujejo zahtev meril, jih morajo v zakonskem roku dopolniti. V kolikor jim to ne uspe, se ustrezno prekategorizirajo v nižje kategorije. Pri prekategorizaciji gasilskih enot v kategorijo 1a se mora zagotoviti pokrivanje teritorija skupaj z višje kategorizirano gasilsko enoto.
Zavzemati se moramo za zagotavljanje sredstev za izvajanje zdravstvenih pregledov na nivoju države in lokalnih skupnosti, pri tem moramo izhajati iz dejstva, da so gasilske enote - poleg opravljanja javne gasilske službe v okviru domače lokalne skupnosti - namenjene izvajanju operativnih nalog tudi izven svoje lokalne skupnosti. Dosledno moramo spoštovati zakonska določila o zdravstvenem in nezgodnem zavarovanju gasilcev. Vse gasilce moramo zavarovati tudi za primer odgovornosti.
Doseči moramo, da bodo operativni načrti izdelani oz. posodobljeni na vseh nivojih - gasilskih društev, občin in gasilskih zvez. Sestavni del operativnih načrtov so načrti aktiviranja gasilskih enot, ki morajo biti izdelani in tekoče vzdrževani. Upoštevati morajo prioriteto aktiviranja gasilskih enot. Najprej se aktivira domača gasilska enota, v primeru zahtevnejših požarov (požari stanovanjskih in industrijskih objektov ter drugi zahtevnejši požari) pa domača in hkrati osrednja gasilska enota. Pri velikih prometnih nesrečah, v kolikor je to potrebno glede na nastale razmere, se hkrati aktivira domača in gasilska enota širšega pomena, pri nesrečah z nevarnimi snovmi pa hkrati enota širšega pomena in osrednja gasilska enota občine, kjer je nastala nesreča. Pri aktiviranju je potrebno upoštevati načelo postopnosti in racionalnosti uporabe sil.
VEČ: GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
VEČ: GASILSKA ZVEZA MISLINJSKE DOLINE
V občini Mislinja ima gasilstvo bogato tradiciji.
GASILSKO POVELJSTVO OBČINE MISLINJA
Gasilsko poveljstvo občine se imenuje v skladu z zakonom o gasilstvo.
Sestava in velikost občinskega poveljstva je odvisna od velikosti občine in rganiziranosti gasilskih enot v občini.
Občinsko poveljstvo sestavljajo: občinski poveljnik in poveljniki prostovoljnih gasilskih enot.
V gasilskem poveljstvo občine Mislinja delujejo tri prostovoljna gasilska:
Občinsko gasilsko poveljstvo občine Mislinja, deluje v gasilski zvezi Mislinjske doline.
Naloge gasilskega poveljstva v občini so zlasti:
VEČ: GASILSKA ZVEZA MISLINJSKE DOLINE
GASILSKA ZVEZA MISLINJSKE DOLINE SLOVENJ GRADEC
Preden je bila izdana odločba o ustanovitvi občinske gasilske zveze, so podpisniki ustanovne listine sklicali 8. avgusta 1955 ustanovni občni zbor. Na tem občnem zboru, kjer so bili zastopniki vseh gasilskih društev občine Slovenj Gradec, so izvolili vodstvo občinske gasilske zveze Slovenj Gradec.
Gasilska zveza Mislinjske doline je bila ustanovljena leta 1955. V GZMD je vključenih 13 PGD in 1 PIGD.
V ta društva je vključenih preko 3000 gasilcev od mladine do starejših gasilcev. Od tega preko 700 operativcev z raznimi specialnostmi. Na GZMD deluje upravni odbor GZMD, poveljstvo GZMD, poveljstvo MO Slovenj Gradec in poveljstvo Občine Mislinja.
Zveza deluje na območju dveh občin, MO Slovenj Gradec in občine Mislinja.
V zvezi imamo naslednje komisije, ki skrbijo da gasilska zveza nemoteno deluje:
Predsednik zveze: Jože KAŠNIK - 041 746 389
Poveljnik zveze: Tomaž BRICMAN - 040 296 054
Tajnica zveze: Valerija BRICMAN - 040 549 449
e-mail: gzmd@amis.net
VEČ: GASILSKA ZVEZA MISLINJSKE DOLINE
