Predsednik društva
Sešel Zdravko
PREDSTAVITEV DRUŠTVA
Vsa leta do sedaj je dramska skupina predstavljala gonilno silo društva, ki je »vlekla« kulturne zanesenjake naprej.
Predvsem v zadnjem desetletju so se glavne aktivnosti društva razširile na obujanje starih običajev z največjo prireditvijo v Doliču Apnen'co, organiziranjem manjših prireditev ob raznih praznikih, navsezadnje tudi z nastankom Okteta Dolič, ki aktivno sodeluje na vseh prireditvah v kraju, občini ter na pevskih revijah in koncertih.
Žal smo morali skupaj z Jamarskim klubom Velenje prekiniti z organizacijo in izvajanjem Živih jaslic v Hudi luknji in tako dali prednost naši naravni dediščini, kljub temu da si je to prireditev ogledalo preko 20.000 ljudi iz cele Slovenije in tudi iz tujine.
Zanimiva prireditev je tudi srečanje muzikantov in instrumentalistov. Prav tako so redne prireditve ob materinskem dnevu in miklavževanje.
Velik problem društva so društveni prostori, ki jih je društvo nima. Kulturni nastopi se vrstijo v dvorani OŠ Dolič, ki za to ni najbolj primerna.
Zato je velika želja članov, da bi enkrat prišli do svojih prestorov, ki smo jih s prodajo zadružnega doma izgubili.
ZGODOVINA DRUŠTVA
Zametki Kulturnega društva Dolič v takšni ali drugačni obliki segajo v čas pred 2. svetovno vojno, ko so bile kulturne sekcije zelo aktivne.
Domači igralci so znotraj ostalih društev redno pripravljali igre, ki so jih izvajali v dvorani pri Hudoverniku. Tako so postavili temelje kulturni dejavnosti, ki je še danes tesno vpeta v življenje krajanov Doliča.
Kulturno društvo se je prvotno imenovalo Ljudsko prosvetno društvo Oton Župančič Dolič, kasneje se je ob uradni registraciji dne, 26.05.1960, preimenovalo v Prosvetno društvo Svoboda Dolič.
Leta 1997 je društvo pridobilo sedanji naziv, in sicer Kulturno društvo Avgust Hribar Dolič, s sedežem v Srednjem Doliču 5, Mislinja. Društvo smo preimenovali na željo večine članov, in sicer smo uporabili ime dolgoletnega očeta kulture v Doliču, igralca in režiserja Avgusta Hribarja, ki je umrl leta 1985. S svojim predanim delom je vsekakor zaslužil čast, da društvo s preko 100 člani nosi njegovo ime.
Ob izgradnjii Zadružnega doma Dolič, v kateri je bila tudi dvorana z velikim odrom in kinemaskopskim kino platnom, se je začel razcvet kulturnega življenja v kraju.
Dvorana je bila namenjena predvsem kulturnemu udejstvovanju v Doliču, da bi le-ta zaživela v kar najlepši luči.
Najzaslužnejši za razvoj kulture v kraju je bil Štefan Lušnic, upravnik Kmetijske zadruge Dolič.
 |
 |
